Japonsko vrhovno sodišče glede pravice do pozabe dalo prednost pravici javnosti do obveščenosti

Japonsko vrhovno sodišče je dalo prav Googlu, ki pravice do pozabe ni priznal posamezniku na Japonskem glede njegove obsodbe za otroško pornografijo.

Google mesečno prejme tisoče zahtev glede pravice do pozabe. To pravico, ki jo je v Evropski uniji že leta 2014 priznalo Sodišče EU v Luksemburgu in zatem kot pravico do izbrisa podatkov leta 2018 uzakonila tudi Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), priznava tudi vse več drugih držav. Google je iz tega razloga moral umakniti iz svojih indeksov že več kot 800.000 spornih spletnih strani.

Preden Google posamezniku ustreže in dovoli izbris, preveri utemeljenost in sorazmernost glede na pravico javnosti do obveščenosti. Japonsko vrhovno sodišče sicer ni izrecno omenilo »pravice do pozabe«, kot jo poznamo v Evropski uniji, vendar je kljub temu določilo nekatere pogoje glede izbrisa podatkov in z njimi precej omejilo tovrstno pravico na Japonskem.

Posameznik je od Googla zahteval izbris podatkov o aretaciji in obsodbi glede otroške pornografije, ko je bilo kaznovan z globo v višini 500.000 japonskih jenov (približno 4.000 EUR). Okrožno sodišče mu je dalo prav, da bi lahko »neovirano« zaživel svoje nadaljnje življenje. Vendar pa je višje sodišče menilo drugače in odločitev leta 2016 spremenilo, saj je menilo, da izbris kazenske obsodbe ni v javnem interesu in da v japonskem pravnem redu tudi ne obstaja nikakršna tovrstna varovana pravica posameznika.

Vseh pet sodnikov Vrhovnega sodišča je soglasno zavrnilo posameznika in odločilo, da gre za resno kaznivo dejanje ter zato pravica javnosti do obveščenosti pretehta nad pravico posameznika do zasebnosti. Vendar pa ni tako kot višje sodišče zavrnilo samega obstoja pravice do izbrisa, temveč je poudarilo, da je potrebno vsak tak konkreten primer obravnavati posebej in skrbno glede na vsa dejstva ter predvsem pretehtati pravico javnosti do obveščenosti in breme, ki ga to povzroči posamezniku. Sodišče je tudi menilo, da so iskalni rezultati, čeprav jih samodejno pripravi informacijski sistem, še vedno oblika govora in torej varovani s pravico do svobode govora.

Vrhovno sodišče je tako tudi na Japonskem za tovrstna vprašanja uvedlo test sorazmernosti in s tem do neke mere razsodilo podobno sodiščem v Evropski uniji, čeprav je precejšnjo težo dalo pravici javnosti obveščenosti ter bo zato verjetno pravica do izbrisa na Japonskem precej bolj omejena kot v Evropski uniji.